Bolniška odsotnost 2026: kdo plača in koliko znaša nadomestilo
Med bolniško odsotnostjo plača ne teče naprej v polnem znesku, ampak nadomestilo po določenem odstotku – in ta odstotek se med potekom odsotnosti spreminja. Spodaj je razloženo, kdo nadomestilo plača, kateri odstotek velja za posamezen vzrok odsotnosti in kaj se zgodi po 90 dneh.
8 min branja · Posodobljeno: 3. september 2026
Na kratko
- Prvih 30 delovnih dni bolniške odsotnosti nadomestilo plača delodajalec, od 31. delovnega dne dalje pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
- Pri navadni bolezni znaša nadomestilo 80 % osnove, pri poškodbi zunaj dela 70 %, pri poklicni bolezni ali poškodbi pri delu pa 100 %.
- Po 90 koledarskih dneh odsotnosti se odstotek pri bolezni in poškodbi zunaj dela zniža za 10 odstotnih točk – pri bolezni z 80 % na 70 %, pri poškodbi zunaj dela s 70 % na 60 %.
- Nadomestilo, ki ga izplačuje ZZZS, ne sme biti nižje od 889,13 € niti višje od 6.515,23 € mesečno, ne glede na dejansko osnovo.
- Pri poklicni bolezni ali poškodbi pri delu odstotek 100 % velja ves čas odsotnosti in se po 90 dneh ne zniža.
Kdo plača nadomestilo plače in kdaj
Nadomestilo plače med bolniško odsotnostjo v Sloveniji izplačujeta dva subjekta zaporedoma. Prvih 30 delovnih dni odsotnosti nadomestilo izračuna in izplača delodajalec pri redni plači, in sicer največ za 120 delovnih dni v posameznem koledarskem letu. Od 31. delovnega dne odsotnosti dalje prevzame izplačevanje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Letna meja 120 delovnih dni se šteje za vse odsotnosti istega delavca skupaj, ne glede na to, ali gre za eno dolgo ali več krajših bolniških v istem koledarskem letu. Ko delodajalec v posameznem letu doseže to mejo, izplačevanje za vse nadaljnje odsotnosti tistega leta prevzame ZZZS že od prvega dneva, ne glede na to, koliko delovnih dni je posamezna nova odsotnost dolga.
Odstotek nadomestila glede na vzrok odsotnosti
Odstotek nadomestila je odvisen od vzroka odsotnosti. Prvih 90 koledarskih dni veljajo naslednje stopnje:
Odstotek nadomestila plače glede na vzrok odsotnosti (2026)
| Vzrok odsotnosti | Prvih 90 koledarskih dni | Po 90 koledarskih dneh |
|---|---|---|
| Bolezen | 80 % osnove | 70 % osnove |
| Poškodba zunaj dela | 70 % osnove | 60 % osnove |
| Poklicna bolezen ali poškodba pri delu | 100 % osnove | 100 % osnove (brez znižanja) |
Odstotek po 90 dneh pade, ne naraste
Marsikdo pričakuje, da se nadomestilo z dolžino odsotnosti zvišuje. Pri bolezni in poškodbi zunaj dela je res nasprotno: po 90 koledarskih dneh se odstotek zniža za 10 odstotnih točk. Pri poklicni bolezni ali poškodbi pri delu do znižanja ne pride – tam ostane 100 % ves čas.
Primerjava treh vzrokov pri isti dolžini odsotnosti
Vzrok odsotnosti vpliva na skupni znesek že pri povsem enaki dolžini odsotnosti. Tabela primerja 60 dni odsotnosti pri bruto plači 2.000 € za vse tri vzroke – v vseh primerih prvih 30 delovnih dni plača delodajalec, preostanek pa ZZZS, razlikuje se le uporabljena stopnja.
Nadomestilo pri 60 dneh odsotnosti glede na vzrok (bruto plača 2.000 €, 2026)
| Vzrok odsotnosti | Delodajalec (30 delovnih dni) | ZZZS (preostanek) | Skupaj pri 60 dneh |
|---|---|---|---|
| Poškodba zunaj dela (70 %) | 1.930,95 € | 901,11 € | 2.832,06 € |
| Bolezen (80 %) | 2.206,80 € | 1.029,84 € | 3.236,64 € |
| Poklicna bolezen ali poškodba pri delu (100 %) | 2.758,50 € | 1.287,30 € | 4.045,80 € |
Razlika med poškodbo zunaj dela in poklicno poškodbo pri delu pri isti dolžini odsotnosti znaša 1.213,74 €. Razmejitev med vzroki zato v praksi ni le formalnost – potrdi jo pristojni zdravnik oziroma ZZZS na podlagi okoliščin nastanka poškodbe ali bolezni, saj neposredno vpliva na višino izplačila.
Najnižje in najvišje nadomestilo
Nadomestilo, ki ga izplačuje ZZZS, je navzdol in navzgor omejeno ne glede na to, kakšna je bila dejanska osnova pred odsotnostjo. Znaša najmanj 889,13 € in največ 6.515,23 € mesečno; pri delnem mesecu se mejni znesek uporabi sorazmerno.
Spodnja meja ustreza 60 % minimalne plače in zagotavlja, da nadomestilo ne pade pod ta prag niti pri delavcih z zelo nizko osnovo. Zgornja meja pa pomeni, da si visoki dohodki pri daljši odsotnosti ne morejo zagotoviti sorazmerno enako visokega nadomestila, kot bi ga imeli pri rednem delu – nad določeno osnovo se nadomestilo z rastjo plače več ne povečuje.
Primer pri minimalni plači
Enak izračun velja pri kateri koli bruto plači, le zneski so sorazmerno nižji. Pri minimalni plači 1.481,88 € in 120 dneh bolniške odsotnosti zaradi bolezni znaša dnevna osnova 68,13 €. Delodajalec za prvih 30 delovnih dni izplača 1.635,12 €, ZZZS za preostalih 90 dni (35 dni po 80 % in 21 dni po znižanih 70 %) pa 2.909,15 € – skupaj 4.544,27 €.
V primerjavi s primerom pri bruto plači 2.000 € (skupaj 6.133,07 € pri enaki dolžini odsotnosti) je razlika 1.588,80 € – skoraj natančno sorazmerna razliki med obema bruto plačama, saj je izračun nadomestila v osnovi linearen glede na dnevno osnovo, dokler zneski ne dosežejo spodnje ali zgornje meje ZZZS.
Primer: kratka odsotnost brez ZZZS
Pri bruto plači 2.000 € znaša dnevna osnova 91,95 €. Če bolniška odsotnost zaradi bolezni traja 10 koledarskih dni (8 delovnih dni), celotno nadomestilo 588,48 € izplača delodajalec, saj odsotnost ne preseže meje 30 delovnih dni, ko izplačevanje prevzame ZZZS. Kako se razmerje med delodajalcem in ZZZS spremeni pri daljši odsotnosti, pokaže podroben primer s 120 dnevi v članku o tem, kdo plača bolniško.
Zakonska omejitev nadomestila ZZZS (2026)
| Meja | Znesek (€/mes.) |
|---|---|
| Najnižje nadomestilo ZZZS | 889,13 € |
| Najvišje nadomestilo ZZZS | 6.515,23 € |
Preverite svoje nadomestilo
Vnesite bruto plačo, vzrok in trajanje odsotnosti – kalkulator izračuna nadomestilo delodajalca in ZZZS po pravilih za leto 2026.
Kalkulator bolniške odsotnostiPogosta vprašanja
Kdo plača nadomestilo plače med bolniško odsotnostjo?
Prvih 30 delovnih dni odsotnosti nadomestilo izplača delodajalec, od 31. delovnega dne dalje pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Koliko odstotkov osnove znaša nadomestilo pri bolezni?
80 % osnove prvih 90 koledarskih dni, nato 70 % osnove. Pri poklicni bolezni ali poškodbi pri delu velja 100 % ves čas odsotnosti.
Zakaj se odstotek nadomestila po 90 dneh zniža?
Tako določa zakon – pri navadni bolezni in poškodbi zunaj dela se po 90 koledarskih dneh odstotek zniža za 10 odstotnih točk (pri bolezni z 80 % na 70 %, pri poškodbi zunaj dela s 70 % na 60 %). Pri poklicni bolezni ali poškodbi pri delu do znižanja ne pride.
Kakšno je najnižje in najvišje nadomestilo ZZZS?
Nadomestilo ZZZS ne sme biti nižje od 889,13 € niti višje od 6.515,23 € mesečno, ne glede na dejansko plačo pred odsotnostjo.
Koliko znaša nadomestilo pri bruto plači 2.000 € in 120 dneh bolniške odsotnosti?
Skupaj 6.133,07 € – delodajalec izplača 2.206,80 € za prvih 30 delovnih dni, ZZZS pa 3.926,27 € za preostalih 90 dni (del po 80 %, del po znižanih 70 %).
Ali je odstotek nadomestila pri poškodbi pri delu enak kot pri bolezni?
Ne. Pri poklicni bolezni ali poškodbi pri delu velja 100 % osnove ves čas odsotnosti, brez znižanja po 90 dneh, kar je ugodneje kot pri navadni bolezni ali poškodbi zunaj dela. Pri 60 dneh odsotnosti in bruto plači 2.000 € je razlika med njima 1.213,74 €.
Kaj se zgodi, ko delodajalec v koledarskem letu izčrpa 120 delovnih dni?
Za vse nadaljnje odsotnosti tistega leta izplačevanje prevzame ZZZS že od prvega dneva, saj delodajalec nad letno mejo 120 delovnih dni po zakonu ni več zavezan h kritju iz lastnih sredstev.
Koliko znaša nadomestilo pri minimalni plači in 120 dneh bolezni?
4.544,27 € skupaj – delodajalec izplača 1.635,12 € za prvih 30 delovnih dni, ZZZS pa 2.909,15 € za preostalih 90 dni. Znesek je sorazmeren razliki med minimalno plačo in bruto plačo 2.000 € iz glavnega primera.
Viri
Sorodni članki
Koliko nadomestila dobite na bolniški?
Vnesite bruto plačo in število dni odsotnosti, kalkulator pa razčleni nadomestilo delodajalca in ZZZS po stopnjah, veljavnih od 1. januarja 2026.
Odpri kalkulator bolniške odsotnosti