Kdo plača bolniško odsotnost 2026: delodajalec ali ZZZS

Meja med delodajalcem in ZZZS

137. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev za prvih 30 delovnih dni posamezne odsotnosti, skupno pa največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. Za vse nadaljnje delovne dni – bodisi zato, ker ena odsotnost traja dlje, bodisi ker je delodajalec že dosegel letno mejo 120 dni – nadomestilo izplačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Če je delavec v istem koledarskem letu odsoten večkrat, se za letno mejo šteje seštevek vseh delovnih dni, ki jih je zanj že plačal delodajalec pri vseh dosedanjih odsotnostih tega leta skupaj. Ko seštevek doseže 120 delovnih dni, delodajalec za preostanek leta ni več zavezan h kritju niti pri povsem novi odsotnosti – tudi če ta sama po sebi ne bi presegla meje 30 delovnih dni – in jo od prvega dne krije ZZZS.

Kako delež ZZZS narašča z dolžino odsotnosti

Ker delodajalčev delež po 30. delovnem dnevu obstane na istem znesku, se z vsakim nadaljnjim dnem odsotnosti delež, ki ga krije ZZZS, povečuje. Tabela prikazuje razdelitev pri bruto plači 2.000 € in bolezni kot vzroku odsotnosti.

Podroben primer: 120 dni bolniške zaradi bolezni

Pri bruto plači 2.000 € znaša dnevna osnova 91,95 €. Od 120 dni odsotnosti je 30 delovnih dni v breme delodajalca po 80 % osnove, naslednjih 35 delovnih dni (do 90. koledarskega dne) krije ZZZS po isti stopnji, zadnjih 21 delovnih dni pa ZZZS po znižani stopnji 70 %.

Ali se razmerje spremeni pri višji plači

Ne. Isto razmerje med delodajalcem in ZZZS velja pri kateri koli bruto plači, saj sta oba plačnika vezana na isto dnevno osnovo in isto stopnjo. Pri bruto plači 3.000 € in 120 dneh bolniške odsotnosti zaradi bolezni delodajalec izplača 3.310,32 € za prvih 30 delovnih dni, ZZZS pa 5.889,61 € za preostalih 90 dni – skupaj 9.199,93 €.

Delež ZZZS v skupnem znesku ostaja pri obeh bruto plačah enak (64,0 %), dokler zneski ne dosežejo spodnje ali zgornje meje ZZZS. Razmerje med plačnikoma je torej odvisno predvsem od dolžine odsotnosti, ne od višine plače.

Kaj šteje kot delovni dan

Meja 30 delovnih dni se šteje po delovnih dneh, ne po koledarskih. Pri petdnevnem delovnem tednu vikendi ne štejejo k tej meji, zato 30 delovnih dni v praksi ustreza približno šestim tednom oziroma okoli 42 koledarskim dnem odsotnosti. Natančno razmerje med delovnimi in koledarskimi dnevi je odvisno tudi od državnih praznikov, ki prav tako ne štejejo kot delovni dnevi – zato lahko dva delavca z enako dolgo bolniško v koledarskih dneh dobita nekoliko različno razmejitev med delodajalcem in ZZZS, če se njuni odsotnosti prekrivata z drugačnim številom praznikov.

Ali velja enako pravilo pri poškodbi pri delu

Da. Meja 30 delovnih dni v breme delodajalca velja ne glede na vzrok odsotnosti – enako pri bolezni, poškodbi zunaj dela in pri poklicni bolezni ali poškodbi pri delu. Razlikuje se le odstotek nadomestila: pri poklicni bolezni ali poškodbi pri delu delodajalec in nato ZZZS izplačujeta 100 % osnove ves čas odsotnosti, brez znižanja po 90 dneh. Tudi letna meja 120 delovnih dni v breme delodajalca velja enotno, ne glede na to, koliko različnih vzrokov odsotnosti se je pri delavcu v istem letu ponovilo.

Ker se odstotek nadomestila po vzroku razlikuje, se razlikuje tudi razmerje med delodajalcem in ZZZS pri sicer enako dolgi odsotnosti. Pri 120 dneh odsotnosti in bruto plači 2.000 € znaša skupno nadomestilo za poklicno bolezen ali poškodbo pri delu (100 % ves čas) 7.907,70 €, za poškodbo zunaj dela (70 % oziroma po 90. dnevu 60 %) 5.342,29 €, za bolezen (80 % oziroma po 90. dnevu 70 %) pa 6.133,07 €, kot je razvidno iz primera zgoraj.