Izračun nadomestila plače 2026: dnevna osnova in zakaj je nižje

Formula za dnevno osnovo

Dnevna osnova za nadomestilo plače se izračuna po formuli: bruto plača × 12 / 261. Mesečno bruto plačo se torej najprej preračuna na letni znesek (× 12), nato pa deli s 261 delovnimi dnevi. Pri bruto plači 2.000 € mesečno je izračun 2.000 × 12 / 261 = 91,95 € dnevne osnove.

Zakaj ravno 261 delovnih dni

261 je povprečno število delovnih dni v koledarskem letu pri petdnevnem delovnem tednu, ko se upoštevajo vikendi in državni prazniki. Formula s tem številom pretvori letno bruto plačo v znesek, ki ustreza enemu povprečnemu delovnemu dnevu – ne glede na to, koliko delovnih dni ima posamezen mesec.

Za primerjavo: bruto in neto plača

Dnevna osnova za nadomestilo se izračuna iz bruto plače, ne iz neto zneska, ki ga sicer vidite na plačilni listi. Za primerjavo: pri isti bruto plači 2.000 € mesečno znaša neto plača pri rednem delu 1.300,06 €, potem ko se odštejejo prispevki in akontacija dohodnine.

Dnevno nadomestilo glede na vzrok odsotnosti

Na dnevno osnovo se uporabi odstotek glede na vzrok odsotnosti in dolžino odsotnosti. Tabela prikazuje dnevno nadomestilo pri bruto plači 2.000 € (dnevna osnova 91,95 €).

Zakaj je nadomestilo nižje od plače

Nadomestilo je nižje od rednega zaslužka iz dveh razlogov hkrati. Prvič, uporabi se odstotek, ki je pri bolezni in poškodbi zunaj dela vedno pod 100 %. Drugič, ta odstotek se po 90 koledarskih dneh odsotnosti dodatno zniža. Le pri poklicni bolezni ali poškodbi pri delu odstotek ostane 100 % ves čas, zato je tam dnevno nadomestilo enako dnevni osnovi.

Spodnja in zgornja meja ZZZS

ZZZS del nadomestila (od 31. delovnega dne dalje) ne more biti nižji od 889,13 € niti višji od 6.515,23 € mesečno, kar se preračuna na dnevni znesek (/30). Ta meja velja le za znesek, ki ga izplačuje ZZZS – delodajalčev del za prvih 30 delovnih dni se vedno izračuna po polni formuli, brez omejitve navzgor ali navzdol.

Pri zelo visoki bruto plači 8.000 € mesečno znaša dnevna osnova 367,82 €, kar bi pri stopnji 80 % pomenilo dnevno nadomestilo 294,26 €. Zgornja meja ZZZS (6.515,23 € / 30 = 217,17 € na dan) pa to omeji – pri 120 dneh odsotnosti delodajalec izplača polnih 8.827,68 € za prvih 30 delovnih dni (brez omejitve), ZZZS pa za preostalih 56 delovnih dni le 12.161,76 € namesto teoretičnih 16.478,56 €, kolikor bi znašalo brez zgornje meje. Skupno nadomestilo torej znaša 20.989,44 €, ne pa približno 25.306 €, kot bi sledilo iz gole formule.

Pri nizki bruto plači deluje enak mehanizem v obratni smeri – spodnja meja ZZZS ščiti pred prenizkim nadomestilom, če bi izračun po formuli padel pod 889,13 € mesečno. Pri minimalni bruto plači 1.481,88 € do te meje v praksi ne pride, ker je 60 % minimalne plače (889,13 €) prav spodnja meja, s katero je zakon usklajen – zato spodnja meja pri minimalni plači še ne poseže v izračun, postane pa pomembna, če bi se dnevna osnova računala iz nižje osnove (npr. pri delu s krajšim delovnim časom).

Drugi primer: kratka odsotnost do 30 dni

Pri odsotnosti, ki ne preseže 30 delovnih dni, ZZZS sploh ne sodeluje – celotno nadomestilo izplača delodajalec. Pri minimalni bruto plači 1.481,88 € in 40 koledarskih dneh bolniške zaradi bolezni znaša dnevna osnova 68,13 €, delodajalec pa za 30 delovnih dni izplača 1.635,12 €. Ker preostanek 40 koledarskih dni pri petdnevnem delovnem tednu ne doseže 31. delovnega dne, ZZZS v tem primeru ne izplača ničesar – celotno nadomestilo 1.635,12 € gre v breme delodajalca.