Donosnost sončne elektrarne 2026
Vnesite parametre sončne elektrarne ali uporabite preprost vodnik in izvedite letni prihranek, vračilno dobo in proizvodnjo elektrike.
Osnovni
| Sestava 1 | |
|---|---|
| Vračilna doba | 6.15 let |
| Letni prihranek | 874 € |
| Prihranek v celotni življenjski dobi | 26.827 € |
| Letna proizvodnja | 8050 kWh |
| Prihranjen CO₂ | 1.56 t/leto |
| Samooskrba | 35 % |
Izračun je okviren in temelji na vnesenih podatkih ter povprečnih vrednostih za Slovenijo (specifični donos, cene elektrike, trenutna tržna odkupna cena presežkov namesto natančnega mesečnega/urnega nihanja). Dejanska proizvodnja in prihranek sta odvisna od konkretne strehe, usmerjenosti, senčenja in ponudnika. Ne nadomešča ponudbe ponudnika sončnih elektrarn.
Kako se izračuna donosnost sončne elektrarne
Letna proizvodnja sistema se izračuna kot nazivna moč (kWp) krat specifični donos (kWh, proizvedenih letno na 1 kWp) za določeno lokacijo. Del proizvedene elektrike gospodinjstvo porabi neposredno (samooskrba), preostanek se odda v omrežje po trenutni tržni odkupni ceni.
Letni prihranek je vsota dveh delov: prihranjenega denarja za elektriko, ki bi jo sicer morali kupiti (samooskrba × cena elektrike), in prihodka od presežkov, oddanih v omrežje (preostanek proizvodnje × odkupna cena).
Vračilna doba je leto, v katerem kumulativni prihranek preseže neto naložbo (cena sistema in morebitnega hranilnika energije, zmanjšana za subvencijo). Kalkulator pri tem upošteva tudi letno rast cene elektrike in postopno degradacijo moči panelov.
Kalkulator omogoča primerjavo 2–3 sestav vzporedno, na primer sistema brez hranilnika energije in s hranilnikom, ter takoj pokaže razliko v vračilni dobi in skupnem prihranku.
Pogosta vprašanja
Kako se izračuna letna proizvodnja sončne elektrarne?
Moč sistema v kWp pomnožite s specifičnim donosom lokacije v kWh/kWp/leto. V Sloveniji je okvirna vrednost okoli 1150 kWh/kWp/leto, na Primorskem in v nižinah višja, v alpskih predelih na severozahodu nižja.
Kaj pomeni samooskrba in zakaj je pomembna?
To je delež proizvedene elektrike, ki jo porabite neposredno namesto oddaje v omrežje. Višja samooskrba pomeni precej hitrejšo vračilno dobo, saj je kupljena elektrika bistveno dražja od odkupne cene presežkov.
Se hranilnik energije splača?
V Sloveniji še posebej – hranilnik energije poveča samooskrbo in s tem prihranek, hkrati pa poveča tudi naložbo. V kalkulatorju primerjajte sestavo s hranilnikom in brez njega.
Zakaj je odkupna cena presežkov v Sloveniji tako nizka?
Slovenija je ukinila letno samo-bilančno poračunavanje presežkov (net-metering). Presežna elektrika se danes sproti odkupuje po trenutni tržni ceni, ki je precej nižja od maloprodajne cene elektrike. To naredi samooskrbo in hranilnik energije ekonomsko precej privlačnejša kot v državah, ki so net-metering ohranile.
Zakaj se proizvodnja sistema sčasoma zmanjšuje?
Sončni paneli postopoma nekoliko izgubljajo moč (degradacija, običajno okoli 0,5 % letno). Kalkulator to upošteva pri oceni proizvodnje in prihranka skozi celotno življenjsko dobo sistema.
Koliko CO₂ prihrani domača sončna elektrarna?
Odvisno je od letne proizvodnje in emisijskega faktorja slovenskega elektroenergetskega omrežja, ki je zaradi visokega deleža jedrske energije nižji kot na Slovaškem, Češkem, Madžarskem in v Nemčiji, a nekoliko višji kot v Avstriji z njenim visokim deležem hidroenergije. Kalkulator preračuna proizvedeno elektriko v prihranjene tone CO₂ na leto glede na trenutno energetsko mešanico.