Neto plača v Sloveniji 2026: kako nastane iz bruto plače

Iz česa je sestavljena pot od bruto do neto plače

Od bruto plače se najprej odštejejo prispevki za socialno varnost, ki jih plača delavec. Od preostanka se odšteje splošna olajšava, na dobljeno davčno osnovo pa se po progresivni lestvici obračuna akontacija dohodnine. Nazadnje se odšteje še pavšalni zdravstveni prispevek, ki je edini del odtegljajev s fiksnim zneskom ne glede na višino plače. Kar ostane, je neto plača, ki jo prejmete na svoj račun.

Prispevki delavca: 22,1 % plus 1 % za dolgotrajno oskrbo

Štirje klasični prispevki delavca skupaj znašajo 22,1 % bruto plače: 15,5 % za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 6,36 % za zdravstveno zavarovanje, 0,14 % za zavarovanje za primer brezposelnosti in 0,10 % za starševsko varstvo. Od julija 2025 se jim pridružuje še 1 % za dolgotrajno oskrbo. Vseh pet prispevkov skupaj znižuje davčno osnovo za dohodnino.

Splošna olajšava in dohodninska lestvica

Preden se na davčno osnovo obračuna dohodnina, se od nje odšteje splošna olajšava. V letu 2026 znaša 462,66 € mesečno za vsakega zaposlenega. Pri bruto plači do 1.480,52 € se ji prišteje še dodatna olajšava za nizke dohodke, ki se z rastjo plače postopno znižuje in pri minimalni plači skoraj podvoji skupno olajšavo.

Na tako zmanjšano osnovo se uporabi progresivna dohodninska lestvica s petimi razredi: 16 % do letne osnove 9.721,43 €, 26 % do 28.592,44 €, 33 % do 57.184,88 €, 39 % do 82.346,23 € in 50 % nad tem zneskom. Vsaka stopnja velja le za del osnove znotraj svojega razreda, ne za celoten znesek.

Neto plača pri različnih bruto zneskih

Ker je splošna olajšava fiksen mesečni znesek in OZP fiksen prispevek, delež, ki ostane od bruto plače, z rastjo plače pada – višja plača hitreje vstopa v višje davčne razrede, nizka olajšava pa predstavlja vse manjši delež davčne osnove.

Kaj bruto plačo stane delodajalca

Delodajalec poleg bruto plače plača še 17,1 % prispevkov: 8,85 % za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 6,56 % za zdravstveno zavarovanje, 0,53 % za poškodbe pri delu, 0,06 % za zaposlovanje, 0,10 % za starševsko varstvo in 1 % za dolgotrajno oskrbo. Pri bruto plači 2.000 € to pomeni dodatnih 342 € mesečno – skupni strošek dela tako znaša 2.342 €, torej 17,1 % več od bruto plače.

Kaj se zgodi, če ne uveljavite splošne olajšave

Vsi izračuni doslej predpostavljajo, da delavec pri delodajalcu uveljavlja splošno olajšavo – to je pri redni, edini zaposlitvi običajen primer. Če ima delavec več zaposlitev hkrati ali dodatno pogodbeno delo, lahko olajšavo uveljavlja le pri enem izplačevalcu. Pri drugih dohodkih se akontacija dohodnine obračuna brez olajšave, kar davčno osnovo poviša za celoten znesek olajšave in posledično zniža neto izplačilo.

Pri bruto znesku 2.000 € je razlika precejšnja. Brez olajšave davčna osnova naraste z 1.075,34 € na 1.538,00 €, akontacija dohodnine pa z 198,58 € na 318,87 €. Neto izplačilo se zniža z 1.300,06 € na 1.179,77 € – razlika 120,29 € mesečno je torej neposredna cena tega, da olajšave pri tem konkretnem izplačilu ne uveljavljate.

Kako si izračunate neto plačo sami

1. 1

   Odštejte prispevke delavca (23,1 %)

   Od bruto plače odštejete 22,1 % za pokojninsko, zdravstveno, brezposelnostno in starševsko zavarovanje ter 1 % za dolgotrajno oskrbo.

2. 2

   Odštejte splošno olajšavo

   Od zneska po prispevkih odštejete splošno olajšavo 462,66 € mesečno (pri nižjih plačah tudi dodatno olajšavo). Dobite davčno osnovo.

3. 3

   Izračunajte akontacijo dohodnine po lestvici

   Na davčno osnovo uporabite progresivno lestvico 16 / 26 / 33 / 39 / 50 %, pri čemer vsaka stopnja velja le za del osnove nad mejo prejšnjega razreda.

4. 4

   Odštejte pavšalni zdravstveni prispevek

   Od zneska po davku odštejete še fiksnih 39,36 € mesečno za obvezni zdravstveni prispevek (OZP), ki ne zniža davčne osnove.

5. 5

   Kar ostane, je neto plača

   Dobljeni znesek je neto plača, ki jo prejmete na svoj transakcijski račun.